Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik.
Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki.
Pri ekskurziji v Križno jamo je avtorju pomagal Alojz Troha,
v eni najlepših jam Matarskega podolja pa so zelo olajšali delo in ga naredili prijetnega
Vladimir Levašov, Mihail Tertični, Sandi Rutar in Jana Paderčič.
Tudi tokrat je večina posnetkov, ne pa seveda vsi, nastala iz roke, brez stojala.
Imena jam (dostikrat so uporabljeni sinonimi) in delov jam so ponekod avtorjeva.
Namen ekskurzij je bil predvsem fotografiranje, iskanje novih
motivov ter premagovanje težav, ki se pojavijo pri tem.
Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2026, razen posnetkov VL91, VL92, VL93, VL94 in VL95, ki jih je napravil Vladimir Levašov in so objavljeni z njegovim dovoljenjem.

56699. Gorvodni pogled po suhi strugi Unice, tik pred požiralnikom Maocetungova jama

56703. Pogled na majhno sipino pred sifonom v jami ...

56704. ... in na razpoko nad njim.

56717. Precej kasneje, že ob mraku, narejen pogled na Mali katavotron z južne strani, brez odsevov.

56708. Trije zvončki, Galanthus nivalis

56711. Pogled iz Fortunatove jame prek Unice in naprej po travniku proti gozdu

56716. Razvejano požiralnikovje na zahodnem robu polja Pod stenami

56724. Dva majhna stalagmita pred steno, prekrito s sigastimi kroglicami.

56725. Isti prizor z nižjega stojišča in z vidno potjo kapljice s stropa

56726. Pogled na konec rova, ki pelje iznad Pristana v Prvem jezeru do struge v Zveznem rovu

56727. Obrazu podobna razporeditev kapljic vodnega curka iz kamina na gladini Prvega jezera

56729. Dva še majhna stalagmita z mikro ponvicami ob poti nad Prvim jezerom

56730. Sledi večjega curka iz kamina na isti poti, osvetljene od strani

56732. Brzice na ovinku pred Ponorom ...

56733. ... in pred vhodom vanj.

56735. Pogled po rovu, ki se pod vhodom nadaljuje proti severu, v smeri Jezerine

56738. Vitek kapniški stebriček v rovu, ki pelje od Vhodne dvorane proti dvorani Paradajs, Miha.

56740. Mikroponvice z dvema majhnima stalagmitoma ter raznovrstnimi stalaktiti na stranski steni

56741. Skalna rebra ob stranski steni

56743. Kapniška loža s temno zaveso nad k sreči ne pregloboko zalitim dnom rova

56744. Malo odebeljen špagetni stebriček, kot svinčnik, le precej daljši

56754. Iz sigastih ovalnih oblik od svetlozlate do olivnozlate barve zložena postava, spominjajoča na kip zleknjenega Bude

56755. Vrsta stalagmitov, ki se konča z dvema dvoglavima in ...

56756. ... enim nagnjenim trirogeljnim.

VL93. Nastajanje prejšnjega posnetka, Sandi in avtor

56760. Rapsodija v rumenozelenem - skalni balkon v zasigani steni z iz vode osvetljeno ponvico

56763. Pod vrhom dvorane se odpira tale razkošni prizor. Brezčasna igra oblik v kamnu, tako različna od razstave sodobnega vrveža Nikolaja Jamskega, ki je tudi imela otvoritev v petek, 13. februarja 2026. Vsi smo bili navdušeni, kako tudi ne bi bili!
Žal je v zadnjem času, poleg klasične lepote (povezava kaže na kratek, a odličen članek Ksenije Miličević), na udaru tudi jamska lepota. Kdor prosojne beline kipečih, vznesenih oblik slabšalno, da ne rečem poniževalno opisuje kot kapniški kič ali jamski kič očitno ne ve dobro, kaj beseda kič pomeni. Kič je namreč izraz, ki se uporablja v umetnosti in oblikovanju in pomeni naivno posnemanje, pretirano ekscentrično, z nepotrebnimi dodatki, kaže slab okus — na kratko nekaj kar tako, brez vsake umetniške vrednosti. Njegov sinonim je šund. Za vsakega pravega jamarja pa kapniki imajo, pa kdorkoli jih je že naredil, umetniško vrednost. Veliko, neprecenljivo. In mnenje, da je v jamarstvu nekaj vredno samo premagovanje najtežjih problemov v visokogorskem krasu, na meji preživetja, neskončnih zaporedij ostrorobih meandrov in brezen s pršečo ledenomrzlo vodo, vse drugo pa kot da se ne spodobi in je treba zaničevati, po nepotrebnem jemlje voljo in veselje vsem ostalim raziskovalcem in ljubiteljev kraškega podzemlja. Tistim, ki ne spadajo med najboljše, med crème de la crème. Da je moral Gorjanc, najlepše jamsko odkritje na Dolenjskem, po štirih letih težkega prebijanja ožine za ožino, v prvem večjem slikovnem poročilu kar šestkrat izvedeti (šala, povedana šestkrat, ni več šala), da je kičast, res ne koristi nikomur.

56764. Nakodrani zaključek levega roba sigove kope iz prejšnjega posnetka ...

56766. ... in še poševni stebriček na sredini desne strani, le da je tu ...

56767. ... pogled v dvorano in ne iz nje.

56769. V jami je veliko ponvic. Dostikrat so suhe, kot na tem posnetku, ...

56770. ... še večkrat pa napolnjene z vodo, ...

VL94. ... tu so še v malo širšem pogledu, lahko bi rekli: umeščene v prostor.

56772. ... pa še tale nenavadna skulptura, še najbolj spominjajoča na gobo lisičko, Cantharellus cibarius.

56774. Takoj pod njo je plitvo jezerce, v njem pa slab meter visoka sigova kopa vulkanske oblike.

VL95. Stalagmitni gozd, iz istega dela jame

56775. Nad "lisičko" se dvorana vzpne, prehod je zakapan, ob strani pa sta še dve zavesi.

56776. Na drugo stran, v smeri dna dvorane, je najprej jezerce z nastajajočimi stalagmiti, ...

56780. Udeleženci ekskurzije pod visokim obokom proti koncu te dolge in visoke dvorane (Paradajs)

56786. Še en zelo tanek kapniški stebriček, višina od stalagmita do vrha je približno 25 cm.

56787. Miha, pobudnik ekskurzije, že tik pod vrhom vhodne razpoke v jami, pogled s površja
Povezani strani:
Mala Karlovica, Skednena in Najdena jama, 3. - 18. januarja 2026
Od Rakitne do Ljubljane in morja, 4. - 11. aprila 2026
Stran, besedila in fotografije je pripravil
Primož Jakopin - Klok, član Društva za raziskovanjem jam
Ljubljana (DZRJL), razen kjer je navedeno drugače. Sprejema tudi pripombe, na naslov
primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna
mesta). Stran je nastala 9. februarja 2026 in bila nazadnje spremenjena 14. aprila 2026.
Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2026/PJ20260129.php
264