50001. Arnauld, pri odhodu v Boy-Bulok, "high-key" posnetek ...
50002. ... in z grenko -sladkim nasmeškom. Pred njim je težka naloga.
Slike so večinoma velike približno 683 krat 1024 pik.
Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki.
Polna imena najbolj vidnih oseb na posnetkih, ali omenjenih v besedilu:
Arnauld Malard, Vadim Loginov, Valentin Gordienko, Larisa Pozdnjakova,
Mitja Mršek, Artëm Šabaršin, Alexandre Honiat in Pauline Georges.
Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2021.
|
|
|
50008. V Boybuloq so odšli tudi Vadim, Valentin in Larisa, z veliko lažjo nalogo, kot povezati jamo z Višnjevskim.
50010. Suhe marelice se namakajo, da bo kosilo prijetnejše.
50020. Klok naj bi spremil skupino štirih, ki je šla izmerit zgornji rov v Novem delu jame, raziskan leta 2016, le del poti in se potem vrnil v tabor. Toda ko smo lepo počasi šli po severovzhodni strani naslednjega kanjona, navzdol do najnižjega, tretjega prehoda, ga nihče ni silil nazaj. Ko je Klok mislil, da smo na pol poti do jame, se je najprej prikazal še tretji kanjon, le nekaj minut kasneje smo bili pa že pri jami.
Vhod na jugozahodni strani struge v kanjonu ni kaj posebno opazen. Pastirji so zgornji del zagradili s kamni, da se ovce in koze ne bi stiskale po blatu, ko bi iskale senco pred vročim soncem.
50030. Pogled iznad vhoda navzgor po kanjonu
50028. Od vhoda, v sredini zgoraj, teče majhen potoček ... ...
50023. ... med kamni. Velika skala na desni ...
50022. ... tu jo vidimo s širšo okolico (je skrajno desno), greben Hodja-Gur-Gur-Ata pa na obzorju, ni tu že od nekdaj. Pred nekaj leti je bil jamarski tabor v strugi kanjona, tik pod jamo. Eden od starejših udeležencev je opozoril mlajše: Če zaslišite zvok bližajočega se električnega vlaka ("električke" po rusko), ne oklevajte, pustite vse in zbežite iz kanjona, kar vas noge nesejo. Nekaj dni kasneje se je zgodba uresničila, vsi so se razbežali, ko je ta skala pribobnela navzdol in se ustavila sredi tabora. Na srečo se ji nihče ni postavil na pot.
50021. Sledilo je neprijetno presenečenje - Mitja (na sliki) je odšel po dva jamarska kombinezona, njegovega in Artëmovega, ki ju je skril v grmovju po prejšnji, pripravljalni ekskurziji v Boj-Bulok, da ju ne bi morala nositi nazaj v tabor in spet do jame. Kombinezonov ni bilo več.
50027. Razprava je tekla o več možnostih, od katerih pa nobena ni bila posebej privlačna. Nekaj podobnega se je že zgodilo, pred leti, in s pomočjo Sadika je bil problem rešen v nekaj dneh. Klok se je odpravi pridružil z več možnimi nalogami v mislih, ki bi bile v skladu z njegovimi zmožnostmi, in ena od njih je bila fotografija vhoda v Boj-Bulok, od znotraj navzven. Predlagal je, da če pred morebitnim odhodom nazaj v tabor naredimo vsaj to sliko, bo vsaj nekaj doseženega. Čez kakšnih 10 minut se je s pomočjo rokavic (na sliki) in Aleksa, ki je odvalil večje kamne, posrečilo odstraniti kamenje iz zgornjega dela vhoda in ga odložiti v bližini (levo na sliki).
50024. Aleks mu je posodil kombinezon in čelado, Mitja gumijaste škornje (tudi ti so bili skriti, a so ostali v grmovju) in kolikor je le mogel, se je stlačil v globino vhoda. Ena noga v blatu, njegova zadnja stran in glava s čelado trdno pritisnjeni ob steno, in vhod je ravno še uspelo cel spraviti v okvir slike. Funkcija HDR telefonovega fotoaparata je poskrbela, da so tako sence na stropu kot sončna zunanjost pri vhodu dobro vidni na posnetku.
50025. Tu so v sliki še Aleks, Pavlina, Artëm in Mitja, za malo veselejši posnetek.
50029. Kruta resničnost je spet stopila v ospredje. Kaj zdaj? Klok je predlagal, da ne bi izbrali kake na prvi pogled bolj realistične (pesimisti, pravijo, so ljudje, ki vedo več) možnosti, ampak na stanje stvari pogledali z bolj odprtega, optimističnega stališča. Morda kombinezona nista bile odtujena, ampak le prenesena na neko drugo, varnejše mesto. 20 metrov pod jamo je kanjon prečkala pot. In na jugozahodni strani tega prehoda (levo, če gledamo navzdol) je opazil, kar se je na prvi pogled zdelo kot blazinica cvetja, v resnici pa je bil to pisan pastirski plašč (z notranjo stranjo navzven). Klok je domneval, da ga ni pastirja, ki bi bil tako neumen, da bi svoj plašč pustil tam brez posebnega namena in da nam bo ta plašč nekaj povedal, ...
50032. ... namreč iti po poti še naprej. Vodja današnje ekipe, Artëm je pameten mož in hitro smo se vsi odpravili na kratek, petminutni sprehod do majhnega sedla (zgoraj levo). Tam smo naleteli na pastirja Jusufa (za ime smo izvedeli kasneje), kakih 20 let je bil star, in njegovo čredo ovac in koz. Artëm mu je po uvodnem Zdravstvujte! (Pozdravljeni! v ruščini) razložil položaj in vprašal, ali bi Jusuf morda vedel, kje bi lahko bila kombinezona. Izkazalo se je, da je Jusufov slovar tujih besed prav tako omejen, kot je Klokovo znanje uzbeškega jezika, bolj na Zdravstvujte!, kar je razumel in vrnil z enakim. To je bilo pa tudi vse, ker je takoj nato krenil za svojo čredo. Ta se je ob pogledu na tujce začela hitro umikati navzgor po klancu, levo od sedla. Tam smo ostali sami, tik nad sedlom, na desni pa je bilo nekaj skal s pastirskimi pritiklinami. Iz vsega drugega je kukalo tudi nekaj rdečega in ker je bil Mitjin kombinezon tudi rdeč ... Pa ko smo naredili nekaj korakov na levo je postal razgled jasnejši in ostre oči so hitro ugotovile, da gre za rdečo plastično posodo za vodo. Kako torej naprej? Ali pastir res ni razumel Artëma ali se je samo delal da ga ne? Klok je odločno zagovarjal prvo možnost in predlagal, da dva, Artëm in on, z Aleksovim kombinezonom čez roko, kreneta za pastirjem in mu pokažeta kombinezon. Mogoče bi potem razumel, kaj smo imeli v mislih. Artëm je malo okleval, potem pa se je, kaj mu je drugega ostalo, strinjal in sva odšla. Čreda se je hladila v senci velike ciprese, pastir je bil tudi tam. Ko sva se približala, je Artëm povedal svoje ime in z rahlim priklonom pokazal, da je to on ter vprašal še pastirja za njegovo ime. Izvedela sva, da je Jusuf. Ko je videl kombinezon, je takoj krenil navkreber in se kmalu vrnil z obema, rumenim Artëmovim in rdečim Mitjinim, v rokah ter ju izročil Artëmu. Artëm se mu je zahvalil: Spasibo! in nameraval oditi. Kloku ni bilo do tega, Jusuf je prinesel, kar smo tako zelo potrebovali, ne čez nekaj dni, ampak takoj, in z naše strani se je spodobil prijazen odgovor. V stranskem žepu svojega nahrbtnika je Klok nosil žlico (vedno se prileže, če jo potrebuješ) in nož. Že nekaj časa je to keramični nož, zelo oster, z nožnico. Ima resno pomanjkljivost, tako kot vsi keramični noži, da se zlomi, če ga upogibamo, pri običajni uporabi pa se odlično obnese. Izročil ga je Jusufu, ta je preveril ostrino, pokazal palec navzgor za OK in ga vrnil. Dobil ga je nazaj, s kretnjo, da je darilo zanj. Zahvalil se je in v dobrem vzdušju smo se razšli, tako rekoč vsi smo bili zadovoljni. Pot na vrh Boj-Buloka se je lahko nadaljevala.
P. S. Oprostite, ker ni slik - ko se stvari zapletejo, fotoaparat kar sam kliče po težavah.
50031. Pavlina pred vhodom, Aleks se že tlači v pasažo. Francozi so šli v jamo v gojzarjih z neoprenskimi nogavicami, kar je ena od možnih rešitev, vsi drugi pa so bili v gumijastih škornjih. V blatu in vodi se pač najbolje obnesejo.
50033. Pri vhodu v Boj-Bulok je bilo še naprej zanimivo, ko so se jamarji pripravljali na odhod v jamo. Na oslih sta prišla mimo dva pastirja, Bahtiër, Jusufov precej starejši brat, in njegov prijatelj Bobomurod, ki je imel dva osla. Želela sta izvedeti čimveč o jami, zlasti o tem, kje je v njej voda. Žal je voda v jami precej daleč in globoko, še posebej v bolj znatnih količinah - pritok v končni sifon Novega dela jame, z 10 l/s, je ma globini približno 600 metrov pod vhodom. Ko so jamarji odšli, je Bahtiër pobral Jusufov plašč in krenil proti sedlu, Bobomurod pa je odšel do svoje črede, navzgor ob kanjonu. Vztrajal je, da Kloku, ki se je nameraval vrniti po isti poti, on pokaže pot nazaj. Klok je popustil Bobomurodovemu prepričevanju in na oslih sta odjahala navzgor. Bobomurod je vajen ježe brez sedla, medtem ko je bilo Kloku to prvič po 60 letih. Nazadnje je jahal na oslu na dedovem dvorišču, v Leskovcu pri Krškem, ko je bil star 12 let. Takrat si ga je osel malo priviščil, ježa je šla kar gladko, dokler nista prišla do betonskega korita za napajanje živine sredi dvorišča. Osel je krenil h koritu, pa ne pravokotno nanj, kot da bi rad pil, ampak vzporedno, kot bi želel iti mimo. Ko je prišel do sredine korita, je hitro in odločno zmignil s hrbtom. Klok ni bil pripravljen in je padel v vodo, kot je bil dolg in širok. Pa vendar točno na sredino korita, njegovih trdih robov se ni niti dotaknil. Ko je prišel malo k sebi in zlezel iz korita, bi lahko prisegel, da se je šlo oslu močno na smeh.
Tokrat je ježa potekala brez težav kakšnih 200 metrov po z grmovjem poraslem travnatem pobočju, kjer bi se padec z oslice končal brez poškodb. Le da oslica ni marala po klancu navzgor, raje bi navzdol, in brez Bobomurodove pomoči je Klok ne bi mogel obdržati v pravi smeri. Čez nekaj časa smo prišli do skalnatega pobočja. Klok je s kretnjami pokazal Bobomurodu, da bi se padec z oslice lahko končal z razbito glavo, in razjahal. Bobomurod se je ustavil pri suhem drevesu, odlomil nekaj vej za kurjavo ter jih naložil na svojega osla. Tako smo šli peš navkreber, dokler nismo prišli do zgornjega prehoda čez kanjon, pri skalnem možicu na sliki. Tu sta se Bobomurod in Klok razšla, Bobomurod je nadaljeval navzgor, proti njegovi čredi, Klok pa je odšel ...
50036. ... navzdol v kanjon, po pobočju na sliki.
50034. Druga stran kanjona je bila videti zelo strma, tako rekoč prestrma ...
50035. ... dokler natančnejši pogled malo od bliže ni razkril, da se jo da prav zlahka preplezati. Domačini svojo deželo res poznajo kot lasten žep.
50038. Popoldansko sonce izginja za oblaki nad grebenom Hodja-Gur-Gur-Ata, pogled s pobočja gore Čul-Bair, že v bližini tabora.
Povezani strani:
Spodmol na 2880 m nadmorske višine, 6. avgust
Boj-Bulok 2021 : Uvod
Vodno zajetje, 8. - 10. avgust
Stran, besedila in fotografije je pripravil Primož Jakopin
- Klok, član Društva za raziskovanjem jam Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov
primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna
mesta). Stran je bila začeta 14. septembra 2021 in nazadnje spremenjena 19. septembra.
Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2021/PJ20210807.php
952