Primož Jakopin, dnevnik posnetkov

Ivan Najger
Poustvarjalec parobkov

9. oktobra 2024 dopoldne, 12 posnetkov

          Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik. Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki. K seznanitvi Ivana in avtorja je pripomogel Jože Stražišar iz Dolenje vasi.

          Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2024.

 
54355. V zadnji hiši na južnem koncu Dolenje vasi, izhodišču za obisk obeh Karlovic in drugih jam na jugozahodu Cerkniškega jezera, živi Ivan Najger. Rojen je bil 14. oktobra 1946 na Bizeljskem, po šoli našel delo v cerkniškem Brestu, kjer se je ukvarjal z obdelovanjem lesa, od leta 1976 pa najprej po malem (poleg dela v tovarni je na primer med letoma 1968 in 1974 v ansamblu Stalaktiti igral bas kitaro), po upokojitvi pa resneje z izdelovanjem uporabnih izdelkov iz lesa, predvsem pladnjev in posod, pa tudi bolj abstraktnih skulptur, v glavnem iz delov štorov dreves iz Javornikov nad vasjo ter z restavriranjem pohištva. V gozdu je odbiral kose, ki so se mu zdeli primerni, in potem doma z njih najprej odstranil lubje in preperele dele. Če se je pri tem izkazalo, da je zob časa izbrani kos lesa že preveč načel, je šel v drva. Sicer pa se je pri nadaljnjem dolbljenju, poliranju, oljenju z bučnim ali olivnim oljem, ravnal po načelu Manj je več in skušal ohraniti kar največ oblik, ki jih je med rastjo drevesa oziroma, bolj točno rečeno, obnavljanjem štora po poseku, ustvarila mati narava. Če je pot od teh oblik do uporabnih izdelkov njegovemu izkušenemu očesu že takoj jasna, sta pri prepoznavanju naravnih oblik kot nastavkov za motive obrazov, mitoloških bitij, gozdnih živali ali abstraktne plastike, ter kasnejši izvedbi prišli do polnega izraza Ivanova nadarjenost in njegova umetniška žilica.
Na posnetku - galerijski prostor v Ivanovi hiši.

 
54338. Nesodni dan, 2018, drevesna bula belega gabra s kovinskimi zrcali, 37 x 34 x 25 cm in 3.68 kg.
Skulptura je avtorju najbolj padla v oči. Preapokaliptični čas, v katerem živimo, in eden njegovih najbolj vidnih znanilcev, kuga naših dni, ki se je dotaknila če že ne vsake družine, pa vsaj koga izmed širšega sorodstva, sta našla eleganten odsev v več delih Ivana Najgerja. Drevesni rak, ki se je tudi pri nas zelo razširil še posebej po atomskih poskusih v zemeljskem ozračju, vrh so dosegli z eksplozijo 50-megatonske termonuklearne atomske bombe leta 1961 nad Severnim ledenim morjem - igra usode je hotela, da je bil Ivan tudi kodno ime projekta - je ustvaril zaobljeno leseno telo z razbrazdano površino. Ivan je imel z njim veliko zanimivega dela, s tem da mu ni kaj dosti dodal ali odvzel, in nastal je Nesodni dan.

 
54339. Detajl sprednje strani ...

 
54340. ... desnega boka iz ptičje perspektive ...

 
54342. ... in iz žabje perspektive.

 
54343. Za konec še pogled z desnega boka

 
54344. Senčnik za stensko svetilko z abstraktnim motivom, 2024, štor jelke, 46 x 15 x 22 cm ...

 
54345. ... in z vinogradniškim motivom, 2018, štor jelke, 50 x 26 x 24 cm

 
54352. Popotnik, 2020, žgan štor jelke, 39 x 20 x 41 cm

 
54351. Popotnik, samo glava

 
54353. Cvetača (detajl), 2022, drevesna bula bukve, 9 x 6 cm

 
54350. Portret Ivana, z majhnim dodatkom kot spominom na stare čase in s skoraj meter dolgim pladnjem, ki na prvem posnetku stoji pokonci v kotu, za ozadje.

Povezani strani:

• Ta stran v angleškem ...
• ... in v ruskem jeziku

  Jama pod Karlovškim gradom, 3. oktobra 2024     Jama pod cesto, 9. oktobra 2024  
 

Stran, besedila in fotografije je pripravil Primož Jakopin - Klok, član Društva za raziskovanjem jam Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna mesta). Stran je nastala 10. oktobra 2024 in bila nazadnje spremenjena 13. februarja 2025.

Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2024/PJ20241009D.php     237