Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik. Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki. Na posnetkih so udeleženci jamarske odprave v organizaciji Uralskega jamarskega združenja (ASU) - Čul-Bair 2024: Jaroslav Rogalski, Dmitrij Čeredničenko - Dima, Marija Studenikina - Maša, Aleksander Kuznecov - Saša, Darja Krasnojarova - Daša, Nikolaj Južakov - Kolja ter domačini iz Dehibola Sadik, njegov sin Ali, Džavahir in Azadbek.
Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2024.
54127. Pogled proti zahodu z najvišje točke ceste, ki pelje iz Kurganče do Dehibola, ob prvem svitu, ob petih zjutraj, ko naj bi s tega mesta terenski tovornjak odpeljal odpravo Čul-Bair 2024 v Bojsun. Tovornjak je sicer bil, odprave pa še ne. Odpeljali smo se ob šestih.
54128. Vso prtljago je bilo treba znesti od Sadikove hiše, precej nižje in kakih 150 metrov proti vzhodu. Močno naloženi Jaroslav ...
54129. ... in še bolj otovorjeni Dima.
54133. Pogled na daleč najmočnejši izvir v okolici Dehibola, malo nad strugo rečice, ki teče pod vasjo proti jugovzhodu, do Oltinsojske ravnice.
54130. Maša, Saša in Daša nad izvirom
54131. Pogled od izvira proti jugovzhodu, na konec soteske
54132. Kolja, Daša in Dima
54135. Pogled s ceste nad Kurgančo proti vzhodu, proti grebenu Čul-Bair, kjer se zgoraj desno skriva Dehibolo, s prvim soncem skozi oblake.
54138. Ustavili smo se tudi pri starem pokopališču na prevalu, kjer se cesta začne spuščati proti Bojsunu. Na posnetku je Sadik.
54136. Ali, Sadikov sin
54137. Džavahir in Ali
54139. Azadbek, šofer terenskega tovornjaka
54140. Žareče sonce nad grebenom vzhodno od ceste
54149. Okrasna keramična ploščica z zvezdastim geometrijskim vzorcem, 6 x 7.5 cm, spominek z letališča v Samarkandu, pred odhodom letala
54150. Okrogel keramični krožniček, belo-rdeče-zeleno-modro ornamentiran z rjavimi pikami, premera 9.5 cm
54151. Podoben krožniček enake velikosti, le v belo-rdeče-temnozeleno-svetlozelenih tonih
54152. Kovinski krožniček premera 7.5 cm, iz tolčene medenine, z arabskim nabožnim črkopisom
54142. Oblaki nad Kavkazom ...
54144. ... in nad Črnim morjem
54229. Pisec teh vrstic dolgo ni vedel, ali se bo odpravil na to pot ali ne in je zato kupil letalsko vozovnico Ljubljana-Carigrad-Samarkand in nazaj šele 12. julija. Za dan vrnitve, 20. avgusta, je bilo takrat letalo Carigrad-Ljubljana že skoraj polno in zato cena povratnega leta štirikrat dražja (1700 evrov). Ni ostalo drugega kot prenočitev v Carigradu in vrnitev 21. avgusta zjutraj, po sprejemljivi ceni. Na letališču je sicer spodoben hotel, Yotel, kjer pa je cena prenočišča od leta 2023 poskočila z 200 evrov na 439, s tem da gost sobo lahko zasede šele ob šestih popoldne. Tako ni ostalo drugega kot, s težkim nahrbtnikom osebne prtljage na rami, iskati srečo s prenočiščem v mestu, kar bo pa bo. Obenem bi se morda dalo uresničiti še željo po nakupu, ki na domačih tleh, v trgovini, ni več možen. Emajliran nizek kuhinjski lonec za mleko ali kuhanje kaše s pokrovko (primerek je na posnetku) je bil vedno stalnica pri pripravi hrane in vsakih nekaj let se emajl na dnu toliko zdrgne, da je treba po nov lonec. Do letos to ni bila nobena težava, pa vsake stvari je enkrat konec. Trgovci vsako leto bolj skušajo prodajati le izdelke, ki so dragi, razmeroma poceni klasike pa če se le da ne. Super nerjavečih loncev kolikor ti srce poželi, navadnega lonca s svetlim emajlom v notranjosti, da vidiš, kdaj je zdrgnjen (pri črnem emajlu to ni takoj jasno), pa nikjer in nikakor. Na letališču so bili vsi mnenja, da se na Bazarju Eminönü dobi prav vse in seveda tudi taki lonci. S hotelom je uspelo, za 65 evrov, prav blizu Trga Taksim, do koder vozi avtobus z letališča, tudi ponoči, z loncem je bilo pa malo težje.
54145. Trg Taksim, srce sodobnega Carigrada. Do bazarja je uro hoda, z avtobusom dosti manj, kakih deset postaj. Le kartico za avtobus je treba kupiti (slabih pet evrov), v vsaki trgovinici jih imajo, in naložiti nanjo za nekaj evrov dobropisa. Domačini so prijazni, nad angleščino ali ruščino sicer nič navdušeni, pa prej ali slej se le najde kakšna usmiljena duša in usmeri turista na pravo pot.
54147. Nova mošeja, na južni strani mostu Galata, in takoj ob Eminönskem bazarju.
54148. Pogled proti severu prek zaliva Zlati rog, znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem, ko je bil Carigrad še Bizanc, okno v svet za davne prednike našega rodu.
54153. Keramični krožniček premera 7.5 cm, z motivom turškega očesa ali nazarja, talismana, ki varuje pred zlobnimi očmi.
54230. Kovinske posode, od aluminijaste vseh velikosti in namenov po zelo dostopnih cenah, do bakrenih in medeninastih z narodnimi vzorci, ter najnovejših nerjavečih modelov, je bilo na preostaj. Le emajlirane posode je bilo samo za vzorec, bolj lončki in džezvice. Nizkega lonca s pokrovko pa niti enega. Še najboljši približek je bil nakup tehle treh nerjavečih, zelo lahkih krožničkov premera 17 cm, ki bi prišli zelo prav na Čul-Bairju, po evro in pol so bili.
Povezani strani:
Dehibolo, 18. avgusta 2024
Lanski vrh, 22. avgusta 2024
Stran, besedila in fotografije (razen ene Vladimirjeve) je pripravil
Primož Jakopin - Klok, član Društva za raziskovanjem jam
Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov
primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna
mesta). Stran je nastala 24. avgusta 2024 in bila nazadnje spremenjena 2. novembra 2024.
Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2024/PJ20240819.php
427