Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik.
Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki. Na drugem
dnevu
medklubske in mednarodne ekskurzije (gostitelj je bilo Jamarsko društvo
Dimnice) so sodelovali še: Oleg Klimčuk, Simon Burja, Vladimir Levašov, Samo Morel, Matjaž
Žetko, Aleš Humar, Kristjan Mezgec in France Šušteršič.
Posnetkov je malo, čas, tudi pred sifonom, potop skozi katerega je bil cilj odprave, kratek,
podvodnega fotoaparata in bliskavic ni bilo. Navaden zrcalni fotoaparat z dvema
objektivoma, dvema bliskavicama in oddajnikom za proženje, so bili spravljeni v
nepremočljivi 5-litrski vreči, ta pa še v nepremočljivi transportki. Tja grede sta
zdržali, nazaj grede je bilo zlaganje v vreče hitro in zato manj na tesno, tumbanja po
vodi pa precej več, in sta popustili
obe. Zunanja bolj, notranja manj, fotoaparat je bil tudi še zavit v ruto. Vse
skupaj je preživelo, več je bilo sreče kot pameti. Dve bateriji v eni od bliskavic sta prišli malo preveč v
stik, pri odpiranju pokrova na bliskavici sta bili topli, da ne rečem vroči. Ena
je imela še 0.24 volta (namesto 1.6), druga 0.97. Če se stvar kdaj ponovi, bo vse skupaj v
ustrezni vodotesni in na udarce bolj odporni okrogli plastični posodi.
Večina posnetkov v strugi je bila narejena s telefonom,
ki ga je avtor med bredenjem in plavanjem po vodi v suhi potapljaški obleki
(rusko сухой гидрокостюм = suhoj gidrokostjum, dela jih mojster iz baškirske
Ufe) sicer hranil spredaj pod brado,
med obema ključnicama, tik pod obrazno odprtino v gumi. Obleka iz pol milimetra debele gume
ima sicer štiri odprtine - za obraz, veliko s 40 cm dolgo hlačnico na trebuhu, hlačnica se po oblačenju
zloži skupaj in s posebno gumico popolnoma zatesni, ter dve na zapestjih,
ki se koži vodotesno prilegata.
Avtorju je Vladimir posodil potapljaško obleko (njemu jo je
Oleg, svojo rezervno), škornje številka 44 (namesto običajnih 42) pa je prispeval France.
Vladimir je večji del časa tovoril še fotografovo transportko in ga na težjih
mestih podpiral pri plezanju ali potegnil čez bolj kritična mesta. Z velikim
potrpljenjem, ne da bi ga bilo treba kaj prositi, brez odvečnih besed.
Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2022, razen posnetka VL9, ki ga je napravil Vladimir; objavljen je z njegovim dovoljenjem.
51642. ... med pripravo na potop. Klik na vsakega izmed zgornjih treh posnetkov ga pokaže v zbirki Wikimedia Commons.
51643. Najprej se je v sifon potopil Oleg, ...
51644. ... za njim pa še Simon.
51645. Olegovi luči pri povratku, še pod vodo
51647. Oleg in Simon pri pogovoru ob vrnitvi: potop se je začel ob 11.40, končal ob 12.00, voda je bila od dežja pred nekaj dnevi še preveč kalna, prehoda skozi 100 metrov dolg sifon, v katarega so se nazadnje potapljali pred 20 leti, tudi zaradi delno potrganih varnostnih vrvic, ni imelo smisla iskati. Bo treba priti še enkrat, po daljši suši.
51649. Potapljača na bregu
51648. Rov pred sifonom skoraj popolnoma zapre podor, ki se konča s tole zasigano steno. Prehod po vodi ni mogoč, da se pa splezati ...
51650. ... med skalami do vrha podora in potem spet nazdol do brega. Na posnetku Simon in Vladimir (desno, ni v sliki) svetljujeta prehod na dnu podora nad sifonom.
51652. Približno na polovici vodnega rova je približno deset metrov visoka stopnja, rekli so ji slap, kjer se potok spušča po zasiganem pobočju. Tu je avtor prosil Vladimirja, naj mu kljub nevarnosti pretrganja gumijaste obleke nad brado na obrazu seže v prsni žep podkombinezona in izvleče telefon. Uspelo je in nastal je ta ter še nekaj posnetkov. Na sliki je pogled na slap s Simonom in Olegom pri vzponu.
51653. Dober meter visok prehod v spodaj zasigani skalni strugi
51655. Rov je večinoma visok in dovoljuje hojo, kjer voda ni globoka, z nekaj plavanja. Na več mestih pa se strop spusti skoraj do vode in je treba ali prsno plavati, kjer vidiš, kam te nese, in je glava s čelado precej visoko nad vodo ter se zato rada zatakne, ali pa ležati na hrbtu in se z rokami pomikati naprej po oprimkih na stropu. Kar je lažje, ker si nižji, le paziti je treba, da ne zgrešiš najvišjega stropa. Na posnetku: Vladimir na koncu vodne pasaže, v družbi treh transportk.
51657. Vladimir sedi ob peščini v strugi - osvetljeno z obema čelnima svetilkama.
VL9. Avtor na peščini, ozadje je osvetlil s čelado, ki je bila sicer na glavi.
51659. Temne sigaste zavese, ena je le ohranila beli rob.
51660. Pogled iz jame proti dnu vhodnega brezna z Vladimirjem na poti
51661. Pogled z dna vhodnega brezna proti površju - pot se polžasto vije ob stenah.
51662. Skupinski posnetek s strehe Simonovega avta: Simon, Klok, Matjaž, Samo, Aleš, Kristjan, Oleg in Vladimir. Četverica, leva dva in desna dva, je šla v jamo že zjutraj, ostali pa so prišli do sifona okoli ene ure popoldne in nesli nazaj znaten del težke opreme, predvsem bomb (drug izraz je jeklenka, so pa tudi aluminijaste) z zrakom. Še ena podporna ekipa je pomagala nesti opremo Olegu in Simonu pri prvem, pripravljalnem obisku dan prej, v petek popoldne.
Povezani strani:
Veliko okence, 4. septembra
Nekaj izvirov na Reki sedmerih imen, 28. in 29. septembra ter 1. oktobra
Stran, besedila in fotografije je pripravil Primož Jakopin
- Klok, član Društva za raziskovanjem jam Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov
primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna
mesta). Stran je nastala 4. oktobra 2022 in bila nazadnje spremenjena 7. novembra.
Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2022/PJ20220924.php
673