Primož Jakopin, dnevnik posnetkov

Dimnice
Potok v rumenorjavi sigi, s flišnimi peščinami in temnimi kapniki

24. septembra 2022, 19 posnetkov

          Slike so večinoma velike približno 768 krat 1024 pik. Na začetkih opisov so zaporedne številke izvirnih datotek s posnetki. Na drugem dnevu medklubske in mednarodne ekskurzije (gostitelj je bilo Jamarsko društvo Dimnice) so sodelovali še: Oleg Klimčuk, Simon Burja, Vladimir Levašov, Samo Morel, Matjaž Žetko, Aleš Humar, Kristjan Mezgec in France Šušteršič.
          Posnetkov je malo, čas, tudi pred sifonom, potop skozi katerega je bil cilj odprave, kratek, podvodnega fotoaparata in bliskavic ni bilo. Navaden zrcalni fotoaparat z dvema objektivoma, dvema bliskavicama in oddajnikom za proženje, so bili spravljeni v nepremočljivi 5-litrski vreči, ta pa še v nepremočljivi transportki. Tja grede sta zdržali, nazaj grede je bilo zlaganje v vreče hitro in zato manj na tesno, tumbanja po vodi pa precej več, in sta popustili obe. Zunanja bolj, notranja manj, fotoaparat je bil tudi še zavit v ruto. Vse skupaj je preživelo, več je bilo sreče kot pameti. Dve bateriji v eni od bliskavic sta prišli malo preveč v stik, pri odpiranju pokrova na bliskavici sta bili topli, da ne rečem vroči. Ena je imela še 0.24 volta (namesto 1.6), druga 0.97. Če se stvar kdaj ponovi, bo vse skupaj v ustrezni vodotesni in na udarce bolj odporni okrogli plastični posodi.
          Večina posnetkov v strugi je bila narejena s telefonom, ki ga je avtor med bredenjem in plavanjem po vodi v suhi potapljaški obleki (rusko сухой гидрокостюм = suhoj gidrokostjum, dela jih mojster iz baškirske Ufe) sicer hranil spredaj pod brado, med obema ključnicama, tik pod obrazno odprtino v gumi. Obleka iz pol milimetra debele gume ima sicer štiri odprtine - za obraz, veliko s 40 cm dolgo hlačnico na trebuhu, hlačnica se po oblačenju zloži skupaj in s posebno gumico popolnoma zatesni, ter dve na zapestjih, ki se koži vodotesno prilegata. Avtorju je Vladimir posodil potapljaško obleko (njemu jo je Oleg, svojo rezervno), škornje številka 44 (namesto običajnih 42) pa je prispeval France. Vladimir je večji del časa tovoril še fotografovo transportko in ga na težjih mestih podpiral pri plezanju ali potegnil čez bolj kritična mesta. Z velikim potrpljenjem, ne da bi ga bilo treba kaj prositi, brez odvečnih besed.

          Stran, besedila in fotografije copyright (c) Primož Jakopin - Klok 2022, razen posnetka VL9, ki ga je napravil Vladimir; objavljen je z njegovim dovoljenjem.


 

Ob sifonu na koncu vodnega rova


 


 
51637. Simon ...


 

 


 
51641. ... in Oleg ...


 

 


 
51642. ... med pripravo na potop. Klik na vsakega izmed zgornjih treh posnetkov ga pokaže v zbirki Wikimedia Commons.


 

 


 
51643. Najprej se je v sifon potopil Oleg, ...


 

 


 
51644. ... za njim pa še Simon.


 

 


 
51645. Olegovi luči pri povratku, še pod vodo


 

 


 
51647. Oleg in Simon pri pogovoru ob vrnitvi: potop se je začel ob 11.40, končal ob 12.00, voda je bila od dežja pred nekaj dnevi še preveč kalna, prehoda skozi 100 metrov dolg sifon, v katarega so se nazadnje potapljali pred 20 leti, tudi zaradi delno potrganih varnostnih vrvic, ni imelo smisla iskati. Bo treba priti še enkrat, po daljši suši.


 

 


 
51649. Potapljača na bregu


 

 


 
51648. Rov pred sifonom skoraj popolnoma zapre podor, ki se konča s tole zasigano steno. Prehod po vodi ni mogoč, da se pa splezati ...


 

 


 
51650. ... med skalami do vrha podora in potem spet nazdol do brega. Na posnetku Simon in Vladimir (desno, ni v sliki) svetljujeta prehod na dnu podora nad sifonom.


 

 

Povratek


 


 
51652. Približno na polovici vodnega rova je približno deset metrov visoka stopnja, rekli so ji slap, kjer se potok spušča po zasiganem pobočju. Tu je avtor prosil Vladimirja, naj mu kljub nevarnosti pretrganja gumijaste obleke nad brado na obrazu seže v prsni žep podkombinezona in izvleče telefon. Uspelo je in nastal je ta ter še nekaj posnetkov. Na sliki je pogled na slap s Simonom in Olegom pri vzponu.


 

 


 
51653. Dober meter visok prehod v spodaj zasigani skalni strugi


 

 


 
51655. Rov je večinoma visok in dovoljuje hojo, kjer voda ni globoka, z nekaj plavanja. Na več mestih pa se strop spusti skoraj do vode in je treba ali prsno plavati, kjer vidiš, kam te nese, in je glava s čelado precej visoko nad vodo ter se zato rada zatakne, ali pa ležati na hrbtu in se z rokami pomikati naprej po oprimkih na stropu. Kar je lažje, ker si nižji, le paziti je treba, da ne zgrešiš najvišjega stropa. Na posnetku: Vladimir na koncu vodne pasaže, v družbi treh transportk.


 

 


 
51657. Vladimir sedi ob peščini v strugi - osvetljeno z obema čelnima svetilkama.


 

 


 
VL9. Avtor na peščini, ozadje je osvetlil s čelado, ki je bila sicer na glavi.


 

 


 
51659. Temne sigaste zavese, ena je le ohranila beli rob.


 

 


 
51660. Pogled iz jame proti dnu vhodnega brezna z Vladimirjem na poti


 

 


 
51661. Pogled z dna vhodnega brezna proti površju - pot se polžasto vije ob stenah.


 

 


 
51662. Skupinski posnetek s strehe Simonovega avta: Simon, Klok, Matjaž, Samo, Aleš, Kristjan, Oleg in Vladimir. Četverica, leva dva in desna dva, je šla v jamo že zjutraj, ostali pa so prišli do sifona okoli ene ure popoldne in nesli nazaj znaten del težke opreme, predvsem bomb (drug izraz je jeklenka, so pa tudi aluminijaste) z zrakom. Še ena podporna ekipa je pomagala nesti opremo Olegu in Simonu pri prvem, pripravljalnem obisku dan prej, v petek popoldne.


 

 

Povezani strani:


 



 

  Veliko okence, 4. septembra     Nekaj izvirov na Reki sedmerih imen, 28. in 29. septembra ter 1. oktobra  
 


 


Stran, besedila in fotografije je pripravil Primož Jakopin - Klok, član Društva za raziskovanjem jam Ljubljana (DZRJL), ki sprejema tudi pripombe, na naslov primoz jakopin guest arnes si (vstavite pike in afno na ustrezna mesta). Stran je nastala 4. oktobra 2022 in bila nazadnje spremenjena 7. novembra.

Naslov: https://www.jakopin.net/primoz/slike/2022/PJ20220924.php
    673